Seveda lahko poznam veliko teorije s področja matematike, poučevanja, vzgoje in medsebojnih odnosov, berem pametne knjige in še pametnejše članke ter pametujem, pa vendar je brez izkušenj vse takšno znanje brez pomena. Ko se posameznik po preteku nekega življenjskega obdobja ozre nazaj in ovrednoti sadove svojega dela, spozna, da nič ni tako, kot je pričakoval. Le lastne izkušnje izza katedra so nenadomestljiv vir, ki oblikuje učitelja, da svoja ravnanja in odločitve lažje prilagaja vsako leto novi generaciji učencev.
Neizogibno dejstvo je, da sem v svoj ideal učitelja matematike, ki ga želim dosegati v svojem poklicu, zagotovo vključila najboljše poteze, ki sem jih bila kot učenka, dijakinja in študetka deležna pri svojih učiteljih. Jasnost razlage, strokovna natančnost, poštenost, dinamičnost, plemenita skrb za posameznika, zmernost, doslednost s kančkom popustljivosti. Srčno si želim, da bi na svoji učiteljski poti dosegla ta plemeniti koktejl spoštovanja vrednih potez.
1 odgovor so far ↓
Luka // november 13, 2008 at 3:59 popoldan
Tak je pač svet.