Na napakah se učimo, neumni na svojih, pametni na tujih.

Zavedam se, da bo moje poučevanje vedno polno napak. Mladostni idealizem je eno, realizacija pa drugo. Sploh začetek bo zagotovo poln najazličnejših spodrsljajev. Morda se bom s kombinacijami lotila izbiranja r kroglic izmed n oštevilčenih kroglic (namesto z variacijami), morda me bo k predčasnemu koncu ure zavedla namerno premaknjena ura, zagotovo me bodo dijaki kar nekaj časa prinašali okoli z ponarejenimi podpisi staršev na opravičilih, morda jih niti ne bom znala dobro motivirati za prenos in sprejem svojega entuziazma, gotovo bom katerega od dijakov precenila v svojih pričakovanjih, marsikoga pa neupravičeno podcenila. Se bo že našla ovira, kjer bo moj idealizem pogorel. Seveda lahko pričakujem vzpone in padce v svojem poučevanju. Želim si pa, da bi se znala pobrati in iz implikacije v implikacijo slediti poti do rešitve. Saj je to vendar matematika!