Prekletstvo ne-uporabnosti

Razkorak med funkcionalnostjo in estetiko nastopa že od pamtiveka. Vanj se zaletavamo pri vprašanju kulture, umetnosti, pa tudi pri vrednotenju pomembnosti pouka posameznih predmetov. Seveda so nekatera področja še pogosteje označena kot manj uporabna kot druga. Vsekakor pa je matematika v srednji šoli ena izmed tistih “čarovnic”, ki jo še nekoliko pogosteje kot ostale doletijo oznake:

• čudna
• kr nekj
• brezvezna
• zaj*
• glupa
• zapravljanje časa
• neuporabna

Še zlasti z uporabnostjo je križ. Moški si poiščejo partnerke, ki so osupljivega videza, uporabnih veščin pa nimajo. Ženske si najdejo partnerje, ki so sicer baje uporabni, ampak izgledajo odurno neprivlačno. O uporabnih veščinah v partnerstvu sicer nimam namena razpredati dalje, je pa to uporaben (banalen) primer, da uporabnost ni ekvivalentna dodani vrednosti …

Matematika je v vsakem primeru lepa. Lepa v svoji odvratnosti oz. trdovratni “čudnosti”. Navsezadnje lepa, ker ne pozna kompromisov. Je prav ali pa ni. Čudovita je v svoji uporabnosti. Zaradi njene natančnosti po nebu letajo letala in rakete v vesolje, na trdi disk ali MP3 predvajalnik se natanko zaradi nje zapisujejo biti. Iz nabora številk in znakov je mogoče načarati zapletene modele vsakdanjosti.

Zakaj le bom v življenju rabil te preklete polinome?

Kako torej najstniku dopovedati, da se je matematiko vredno učiti? Ali konkretneje – kako ga prepričati, da je matematika celo uporabna na nek svojstven način? Možnosti je natanko pet:

1. Nakladanje o uporabnosti nekih kompliciranih matematičnih modelov, z uporabo katerih se sicer vsakodnevno srečujemo, ampak njihova matematična vsebina daleč presega dojemanje in znanje povprečnega srednješolca. [zeh zeh, koga v resnici to sploh zanima, če tega v tem trenutku ni mogoče namazati na kruh in pojesti]
2. Nakladanje o lepoti matematike in fetišu preobračanja iksov in ipsilonov, o ekstazi krajšanja in nedoumljivi radosti ob iskanju rešitev trigonometrične enačbe. [tipu pred tablo se je utrgalo, psihopat, življenje ni samo matematika]
3. Matematiko treba učiti, ker razvija veščine logičnega razmišljanja [to je res, ampak resnica je pravzaprav najbolj odvratna].
4. Nekaj matematike se je treba pač naučiti zaradi mature (eksternega preverjanja znanja), ampak kasneje se ji je mogoče izogniti v največjem možnem loku. [Ja itak, že pogled na stanje bančnega računa pove, da je življenje matematika]
5. S svojim zgledom in izžarevanjem veselja do svojega dela pritegniti dijaka v tolikšni meri, da mu dilema o uporabnosti snovi, ki naj bi se jo naučil, niti na kraj pameti ne bo padla [ideal, ampak tako redko dosežen].

Nekatere stvari je v življenju treba spoznati, čeprav v tistem trenutku ne vidimo njihove neposredne uporabnosti ali smiselnosti. Ker to tako je. Enostavno, mar ne Spopadanje z učenjem matematike je namreč ena lažjih življenjskih bitk.

Naj bo čimbolj uspešna in naj ti pri tem pomagajo tudi nasveti izkušenih, kako se je lotiti. Ker so uporabni